Davek od DOHODKOV pravnih oseb

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe domačega prava, pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino.

Zavezanci rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje.

Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.

Oprostitev Oprostitev davka je določena le za zavezance, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

Stopnja davka Splošna davčna stopnja za obračun davka znaša od 1.1.2017 dalje 19 odstotkov.

Davčna osnova Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, s prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2.

Prilagoditve 1. Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev.

2. Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami za povezani osebi gre, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu.

3. Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti

Po splošnem davčnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu. Za take odhodke se štejejo odhodki, za katere izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti zavezanca.

Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so: - izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička, - odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let, - stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, - stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, - kazni, ki jih izreč pristojni organ, - davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba, - davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel to pravico, - obresti od nepravočasno plačnih davkov, - obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja od 12,5 odstotka, - donacije, - podkupnine in njim podobne oblike danih premoženjskih koristi.

Posebnosti glede določnih vrst odhodkov Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, so priznani v višini 50 odstotkov.

Rezervacije, oblikovane v skladu s standardi, so priznane v višini 50 odstotkov, razen posebnih rezervacij pri bankah, borzno posredniških družbah in zavarovalnicah. Prav tako se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.

Obresti od posojil, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev, če ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca.

Delno so priznani odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitev in odpisa poslovnih terjatev ter finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov razen slabitev kratkoročnih finančnih naložb in finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena.

Amortizacija se kot odhodek prizna v višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, v višini kot je določeno v zakonu.

Najviše letne amortizacijske stopnje so: - za gradbene objekte vključno z naloženimi nepremičninami 3 odstotke, - za dele gradbenih objektov vključno z naloženimi nepremičninami 6 odstotkov, - za opremo, vozila in mehanizacijo 20 odstotkov, - za dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost 33,3 odstotka, - za računalniško strojno in programsko opremo 50 odstotkov, - večletne nasade 10 odstotkov, - osnovno čredo 20 odstotkov, - druga vlaganja 10 odstotkov.

Amortizacija dobrega imena se ne prizna kot odhodek.

Plač, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku; poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili pa tudi v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter povračila stroškov v zvezi z delom, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so davčno priznani odhodek, štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti vključujejo med drugim tudi uporabo službenih avtomobilov za privatne namene.

Druge posebnosti pri ugotavljanju davčne osnove Pri spremembi računovodske usmeritve in popravkih napak se za nastale razlike preračuna preneseni poslovni izid ali druge postavke kapitala. Zneski razlik povečujejo ali zmanjšujejo davčno osnovo.

Vir: FURS